Vsako leto, 22. aprila, v več kot 192-ih državah sveta praznujemo Svetovni dan Zemlje. Letošnji dan Zemlje praznuje že 50. obletnico, kar pomeni, da sega začetek v leto 1970. Prvotno Mednarodni dan matere Zemlje je z resolucijo Organizacije združenih narodov v letu 2009 dobil krajši naziv in stalno mesto v koledarju. Danes za koordinacijo dogodkov in za promocijo dneva Zemlje skrbi Earth Day Network, ki poskrbi tudi za to, da vsako leto izpostavi najbolj pereč okoljski problem. Naslov letošnjega dneva Zemlje je KLIMATSKI UKREPI.
Klimatske spremembe predstavljajo enega največjih izzivov za sedanjost in prihodnost človeštva, živalstva in rastlinstva oziroma vse narave nasploh.
V svojem bistvu izraža, da so klimatske spremembe prešle iz zelo oddaljenega pojava, ki ga ni mogoče niti zaznavati, v zelo konkretne manifestacije, ki jih na svoji koži občuti vedno več živih bitij. Nenazadnje ravno klimatske spremembe v mnogih pokrajinah širom po svetu narekujejo spremenjen življenjski slog ljudi ter od njih zahtevajo številne prilagoditve.
To so lahko suše na eni strani zemeljske oble in poplave na drugi strani planeta. To je širjenje puščavskih območij v Afriki in dvig gladine morja v obalnih predelih sveta. To je spremenjeno podnebje, na katerega nismo navajeni, z vedno večjim številom ekstremnih vremenskih pojavov.
A »obrazi klimatskih sprememb« so tudi ljudje. Pa ne samo tisti, ki jih posledice spremembe podnebja prizadenejo. To so tudi vsi tisti posamezniki, ki jim ni vseeno za naravo, okolje in Zemljo. Še kako važni so vsi tisti ljudje, ki so z mislijo na okolje v svoja življenja vnesli majhne spremembe, skoraj neopazne izboljšave, ki pa v vzajemnem delovanju doprinesejo občutne rezultate.
Na dan Zemlje, 22. 4. 2020, se bomo soočili z dvema kriznima situacijama, ki jim je v tem trenutku človeštvo priča: ena je pandemija virusa, ki se je pojavila nenadoma, druga pa je klimatska kriza, ki pa počasi, a nevarno, spreminja življenje vse več ljudi na našem planetu. V tem trenutku se moramo soočiti z obema krizama hkrati. Svet ni bil pripravljen na novo pandemijo virusa. Nekateri voditelji držav so odlašali z odločitvami, ali pa so v danih trenutkih sprejemali napačne odločitve. Ignorirali so znanost in znanstvenike ter se omejevali na svoje politično prepričanje.
A vendar je še vedno čas, da se nemudoma sprejmejo pravilne odločitve glede klimatskih sprememb in da se ukrepa takoj, saj nam je Zemlja v trenutkih pandemije, ko se je ustavil skoraj ves svet in z njim industrija, pokazala, da lahko ob manjšem onesnaževanju in manjših posegih v naravo, spet nekateri ljudje vidijo modrino neba, vidijo gore v okolici, ki jih zadnjih 30 let, zaradi onesnaženosti ozračja, niso videli, v rekah in morjih spet vidijo ribe ter drugo živalstvo in rastlinstvo, ki jim niso bili priča precej dolgo, saj se je onesnaženost našega planeta zajedla pregloboko v vso živo in neživo naravo.
Za ustavitev oziroma omilitev onesnaženja Zemlje bi torej morali ukrepati nemudoma in vsi skupaj. Človeštvo je dobilo še eno priložnost, da s svojimi ukrepi ne ponovi napak, s katerimi smo povzročili skoraj nepopravljivo stanje našega planeta.
Življenje se bo po pandemiji vrnilo v normalno stanje, a nikakor ne smemo dopustiti, da se tudi posel, gospodarstvo, industrija, vrnejo na isto uničevalsko pot.
Naš planet pomeni našo prihodnost. Odvisni smo od Zemlje.
Aleš KOTNIK
In še povabilo: Ogled dokumentarnega filma Žejni svet
Prek spleta se odpravite v svet in spoznajte planet s čudovitim dokumentarnim filmom o vodi
Šolam in fakultetam je v tednu, ko obeležujemo svetovni dan Zemlje, torej od 17. do 24. aprila, na spletu na voljo brezplačen ogled filma Žejni svet režiserja in fotografa Yanna Arthus-Bertranda. Žejni svet vabi na izjemno 90-minutno potovanje okoli sveta. Tokrat se slavni fotograf ukvarja z enim od največjih izzivov za preživetje človeka – vodo. Ogled filma so v sodelovanju omogočili sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes).
Navodila za ogled filma
Film si ogledate namesto ur naravoslovja ali biologije v času od 17. do 24. aprila.
- Kaj: 90-minutni dokumentarni film Žejni svet Yann Arthus-Bertranda. Film ima slovenske podnapise.
- Kje: na povezavi na portalu Arnes Video. Povezava bo aktivna ob začetku predvajanja filma.
- Kdaj: od 17. 4. 2020 do 24. 4. 2020.
- Zakaj: ker je Slovenija zaenkrat še tako bogata država, da čisto pitno vodo zlivamo v straniščne školjke.
- Napovednik: Žejni svet (La soif du monde).
- Uvodnik: Voda je vir življenja ali vzrok smrti, prof. dr. Mihael Toman.
Opozorilo: Film je avtorsko zaščiteno gradivo. Učitelji svojim učencem lahko posredujete spletno povezavo na dokumentarni film, ki bo aktivna teden dni, jih pa ob tem opozorite, da je ogled omogočen izključno v izobraževalne namene in da je prepovedano vsakršno distribuiranje dokumentarnega filma (to vključuje snemanje, presnemavanje, posredovanje ter objave na spletu v kakršnikoli obliki).
Po ogledu filma se lahko v petek, 24. aprila, od 12. do 13. ure prek videokonference pridružite prof. dr. Mihaelu Tomanu z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo v živo odgovarjal na vprašanja, porojena z ogledom filma.
