Tudi letos smo počastili oba pomnika Dan upora slovenskega naroda proti okupatorju in praznik dela. Razmišljali smo o pogumu. V arhivu prireditev smo našli misli učencev, prepletene z mislimi pisateljev, pesnikov in mislecev o tem, kaj je resnični pogum, kdo je pogumen in kdo ne. Zdele so se nam še zmeraj aktualne, zato smo jih uporabili. Nismo izpostavili le poguma na nivoju narodov, človeštva skozi zgodovino, temveč tudi pogum posameznikov v vsakodnevnem spoprijemanju z vsakovrstnimi težavami in premagovanje le teh.
Kako spobudna je bila misel Pam Brown, da je svet zgrajen na pogumu milijonov pozabljenih duš, katerih pogum je preživel kugo in vojno, izgube, padce, vsakovrstno trpljenje – in je vdihnil življenje in upanje vsem, ki so prišli za njimi.
In zaključili smo, navdihnjeni tudi z zgodbo duhovnika in pisatelja Robeta Fulghama: Tudi tebi in meni. Kot kakšna bikoborca zamahujeva z ogrinjalom samozavesti in preusmerjava težave in množica prednikov, ki so preusmerjali svoje bike, navija za naju. Ole! Ole!
In rumeni kanarček (simbol dobrega, svetlega, pozitivnega, pogumnega) je zapel v svoji kletki.
Nastopili so Mladinski pevski zbor, pridružili so se jim učenci 7. a in 7. b, glasbenice Neža Jevšnikar, Tia Križanec, Lucija Vanček, Lana Leskovar, Neja Tripkovič, Tajda Reiter in Katja Kokalj in g. Goran M. Govorci so bili Lana Leskovar, Neja Tripkovič, Tajda Reiter, Alma Adrovič, Matic Embreuš, Leonardo Erjavec, Katja Kokalj, Maja Vita Onič, Matej Posavec, Niko Ricardo Ganzitti, Gaja Strmšnik. Očarali sta nas tudi plesalki Brina Kekec in Zala Božnik k.g.
Zbor je vodil g. Goran Marič, ostalo sta pripravili in vodili g. Julija Flogie in Darja Medved.
