V mesecu februarju v točki osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI pripravljajo praznovanja ob njihovem osrednjem letnem dogodku – Dnevu varne rabe interneta, ki bo 7. februarja. Slogan letošnjega dneva na mednarodni ravni je Skupaj spremenimo internet na bolje, v Sloveniji pa bodo v luči tega pozornost namenili predvsem vprašanju kulturnega vedenja v komunikacijah prek spleta, spletni etiki in prijaznosti do drugih uporabnikov interneta.
Že 6. februarja bo potekala online debata s Hipster Bedancem, dogodek pa bodo prek Arnes Video portala v živo prenašali na slovenske osnovne šole, ki bodo to želele in se bodo prijavile. Skušali bodo odgovoriti na vprašanja kaj je kultura na internetu, kako se na spletu obnašamo kulturno in ali je sploh treba biti tudi na internetu kulturen? Mlade bodo opozarjali na to, kakšno vedenje je nekulturno in jih seznanili s spletnim in mobilnim bontonom.
Več kot 100 držav iz celega sveta vsako leto drugi torek v februarju praznuje Dan varne rabe interneta, mesec februar pa velja za mesec varne rabe spleta.

10 nasvetov Safe.si za obnašanje in komuniciranje po spletu

1. Pri komuniciranju prek mobilnega telefona in spleta upoštevaj bonton, bodi strpen in prijazen. Obnašaj se tako, kot želiš, da se drugi do tebe.
2. Česar ne bi rekel v živo, ne natipkaj online. Ne skrivaj se za anonimnostjo, za zaslonom.
3. Tudi če kdo pusti svoj telefon dostopen in nezaklenjen, to ne pomeni, da lahko po njem brskaš in ga uporabljaš. V telefonu imamo tudi zasebne fotografije, sporočila in podatke.
4. Osebo, ki jo želiš fotografirati s svojim mobilnim telefonom, prej vprašaj za dovoljenje. Mogoče ji ni do tega oziroma se počuti neprijetno.
5. Ne razpošiljaj sporočil, slik, video posnetkov, ki nekomu škodijo. Razpošiljanje posnetkov pretepov, trpinčenja, ki jih sami prejmemo, naprej svojim prijateljem ni OK. Taka sporočila brišemo.
6. Ne peri umazanega perila na spletu. Prepiranje, razčiščevanje sporov, konfliktov, družinskih nesoglasij, nesporazumov s prijatelji znanci in neznanci ne sodi na splet. O teh stvareh se raje pogovorimo v živo.
7. Tudi s fantom/punco se ne konča s spremembo statusa na FB. Za resne stvari, prekinitev zveze, izražanje sožalja in podobno je še vedno najprimernejši način iz oči v oči.
8. Ko si z nekom v družbi, se posvečaj tej osebi in ne preverjaj neprestano, kaj se dogaja na tvojem mobilnem telefonu, Facebooku. To je nevljudno.
9. Zvonjenje telefona in/ali pogovarjanje v kinu, gledališču, med poukom, v bolnišnici, na busu je nedopustno.
10. Ne širi nestrpnosti in sovražnega govora na spletu. Širjenje sovražnosti na spletu je kaznivo dejanje.

 10 nasvetov za starše

1. Zaščitite svoj računalnik in mobilno napravo s požarnim zidom in protivirusnim programom, ki ga redno posodabljajte.
2. Računalnik postavite v dnevni prostor ter skupaj s svojimi otroki raziskujte internet.
3. Določite družinska pravila, koliko prostega časa na dan ali na teden lahko otroci preživijo na internetu oziroma z mobilno napravo.
4. Naj prepoved interneta ne bo način reševanja morebitnih težav. Z otroki vzpostavite dialog o tem, kaj počnejo na spletu. Če je otrokom zaradi česar koli na internetu neprijetno, naj vam o tem povedo.
5. Otroci naj na internetu ne objavljajo svojega naslova, telefonske številke, naslova elektronske pošte, šole, ki jo obiskujejo, in drugih osebnih informacij. Kjer se da, naj uporabljajo vzdevek, ki ne razkriva njihove identitete.
6. Nadlegovanje, trpinčenje preko spleta in drugih tehnologij je nedopustno. Naučite svoje otroke, da pravila lepega obnašanja veljajo tudi na spletu.
7. Otroke poučite, da sta posedovanje in uporaba piratskih kopij računalniških programov, filmov in glasbe nezakonita. Nezakonito presnemavanje rezultatov dela drugih je povsem enako, kot če bi to ukradli v trgovini.
8. Otroke učite, da ni nujno, da vse, kar preberejo ali vidijo na internetu, tudi drži. Če niso prepričani, naj vprašajo in preverijo še druge vire.
9. Otrokom prepovejte, da bi se brez vaše vednosti sestajali s »prijatelji« z interneta. Internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo.
10. Zavedajte se, da noben filter za neprimerno vsebino ni 100-odstoten. Otrok bo slej ko prej naletel na določene vsebine (pri prijatelju, v knjižnici) – morda je bolje, da ste takrat poleg.

Nujni koraki pred nakupom v spletni trgovini

Prek spleta pogosto tudi nakupujemo. Na SI-CERT vsakodnevno prejemajo prijave razočaranih kupcev, ki so nasedli lažni spletni trgovini ali pa so bili prepričani, da nakupujejo v spletni trgovini v EU, nato pa jih je presenetilo obvestilo carine, da jih čaka pošiljka iz Kitajske in morajo plačati še davek. Zato je pomembno, da temeljito preverite spletnega trgovca in poiščete čim več informacij o njem še pred nakupom.

1. Preverite trgovca, da vidite, kdo sploh stoji za spletno trgovino.
2. Preverite kontaktne podatke in kako lahko kontaktirate trgovca.
3. Preverite domeno, kje in kdaj je bila registrirana in kateri kontaktni podatki so navedeni. Če se spletna trgovina hvali z dolgo tradicijo, domena pa je registrirana kakšen mesec nazaj, je nekaj narobe.
4. Je vpis kreditne kartice varen? Vedno preverite, da se v naslovni vrstici izpiše HTTPS, kar dokazuje, da gre za varno povezavo.

Pogoste so tudi goljufije in prevare na družbenih omrežjih, zato so pri spletnem portalu Varni na internetu zbrali devet najpogostejših.

1. Podarili bomo 1000 iPhonov:
   Verjetno ne poznate nikogar, ki bi prek Facebooka zastonj prejel oziroma zadel iPhone ali kateri drugi dragi pametni mobilnik. Razlog se skriva v tem, da so vse tovrstne igre lažne. Nesrečni nagrajenci lažne nagradne igre po končanem žrebanju prejmejo na primer obvestilo z navodilom: ‘Pošlji SMS sporočilo “psc kupim 50” na številko 6888‘, in nam sporoči kodo, ki jo boš dobil v povratnem sporočilu.’ Uporabniki, ki sledijo navodilom, nagrade ne prejmejo, ampak s tem sporočilom začnejo postopek za nakup predplačniške kartice Pay Safe Card v vrednosti 50 EUR. Ko kodo nakupa sporočijo Facebook strani, pa jih tam zablokirajo, da ne morejo več komentirati in na prevaro opozoriti ostalih.
2. Zastonj vinjeta
   Enako kot pri brezplačnih mobilnikih tudi v tem primeru velja, da naj vas ne ne zaslepi želja po bogati nagradi, saj, kot pišejo pri Varni na internetu, zastonj kosila ni.
3. Facebook porno virus
   Z naslovi, kot so denimo: “Šokantno, kača pojedla človeka!” ali “OMG, ne morem verjeti, da si ti v videu!”, vas skušajo privabiti, da kliknete objavo na časovnici, ki vas pridete na spletno stran, ki običajno izgleda kot objava nekega videa na Facebooku. Da pa bi si lahko končno ogledali šokantni video, morate predhodno še nekaj narediti, običajno namestiti dodatek za brskalnik. Pri tem pa ga boste okužili in v vašem imenu bodo vabila k ogledu prejeli vsi vaši prijatelji.
4. Prenesi gumb “ni mi všeč”
   Goljufi so izkoristili napoved Marka Zuckerberga in vam obljubljajo namestitev dodatnega gumba. Vendar pa gre pri prenosu, kot v prejšnjem primeru, za virus.
5. Poceni uggice, torbice Michael Kors, očala Ray Ban
   Nakupovanje v lažnih spletnih trgovinah, ki po močno znižanih cenah ponujajo izdelke priznanih blagovnih znamk, se za potrošnika konča zmeraj precej slabo, saj včasih plačanega blaga ne prejme, velikokrat je izdelek v zelo slabem stanju, lahko pa naročeno tudi zasežejo na carini in plačati boste morali še uničenje ponaredka.
6. Odkrij, kdo je tvoj skriti oboževalec
   Aplikacije “Kako visok je tvoj IQ?” ali “Odkrij, kaj si bil v prejšnjem življenju” so namenjene zbiranju vaših osebnih podatkov. Če torej želite izvedeti, “Kdo gleda tvoj profil?”, boste z aplikacijo morali deliti dostop do vaših prijateljev, fotografij, preteklih objav, lokacije, podatkov o šolanju, nekdo pa bo na tako enostaven način prišel do vseh vaših podatkov, ki jih bo lahko drago prodal.
7. Lažni Facebook in kraja gesel
   Goljufi se pri tej prevari skušajo polastiti vašega profila na družbenem omrežju. Najprej vam pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem vas pozivajo, da se ponovno vpišite v svoj Facebook uporabniški račun z izgovorom, da bo vaš račun potekel, vas čaka novo sporočilo ali da nekdo skuša ukrasti vaš profil. Težava je v tem, da dodajo lažno povezavo za vpis v Facebook, ki prestreže vaše vpisne podatke in od svojega profila se lahko poslovite, opozarjajo pri Varni na internetu.
8. Prodajalci ponaredkov
   Prodajalci ponujajo znane blagovne znamke po izjemno nizkih cenah, od vas pa zahtevajo, da jim denar pošljete kar po pošti. Poleg tega, da je pošiljanje denarja po pošti slaba zamisel, ni nobene garancije, da boste naročeno blago prejeli.
9. Športne stave
   Na Facebooku delujejo številni lažni profili, ki napovedujejo rezultate nogometnih tekem, pobirajo stave in zagotavljajo zaslužke. Vendar pa gre za precej visoke zneske stav, od vas pa zahtevajo nakazilo prek sistema Western Union, ki ne omogoča sledljivosti denarnega toka in velja za priljubljeno plačilno sredstvo goljufov.

Vir:

http://www.vecer.com/februar-je-mesec-varne-rabe-interneta-6307735

http://safe.si/