“MIRNO MORJE” je najuspešnejši socialno-pedagoški humanitarni projekt v Evropi za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladostnih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Projekt skrbi predvsem za socialno ekonomsko vključevanje ranljivih skupin in širjenje kulture enakih možnosti. Gre predvsem za spoznavanje različnosti in drugačnosti vseh nas.

Naša šola se projekta udeležuje že vrsto let in tudi letos smo se flote »Upanja miru« z veseljem udeležili.

Spoznali smo, da življenje na jadrnici omogoča intenzivno socialno učenje ter nudi možnost za pridobivanje novih in drugačnih, a za življenje pomembnih izkušenj ter znanj.

Morje, jadrnica in posadka zahtevajo medsebojno skrb, upoštevanje in spoštovanje. Takšen način preživljanja časa nudi mladim možnost učenja, prevzemanja odgovornosti zase in za druge, timskega delovanja, socialnih veščin, reševanja konfliktov na ustrezen način, obvladanja strahu/skrbi in izražanja zdrave tekmovalnosti.

Devetošolci Lena Trantura, Lina Sevčnikar in Nejc Fidler Jurič so se z učiteljico Moniko Biderman odpravili v Kaštel Gomilico, kjer smo se vkrcali na jadrnico Osibova pod vodstvom skiperja Vojka Zupaniča in co-skiperja Gorana Babiča. Spoznali smo se s prostori na jadrnici, ki so v primerjavi s tem, kar smo navajeni, zelo omejeni. Ko smo se razporedili in razpakirali, smo si ogledali prekrasno marino in vse jadrnice, ki so bile v marini.

Že drugo jutro smo se, v prekrasnem toplem in sončnem vremenu, odpravili proti otoku Šolta. Poučili smo se o osnovnih pravilih jadranja in redu, ki ga moramo imeti na jadrnici. Kuhali smo si sami in bilo je prav zabavno. Preden smo prišli v Rogač na Šolti, smo se ustavili še v zalivu, kjer smo se kopali. Prenočili smo v Rogaču na Šolti, kjer smo otok tudi malo raziskali.

Že naslednji dan smo se odpravili proti otoku Hvar. Na tej plovbi se je kot skiperka preizkusila Lena in bila je odlična. Tudi veter nam je bil naklonjen, tako da smo lahko razpeli jadra in jadrali ter občutili užitek jadranja, morja, miru in brezčasa. Nejc nam je krajšal čas z igranjem na kitaro. Tudi na poti do Stari Grada smo se ustavili v zalivu in se kopali. Tako so se vse jadrnice iz slovenske flote zasidrale ena ob drugi in pogled na vse jadrnice skupaj je bil prav magičen. Prihod v Stari Grad je bil v večernih urah, kjer smo se sprehodili in raziskali stari del mesta.

Naslednje jutro smo odjadrali proti otoku Brač. Veter nam je bil zelo naklonjen in tudi učiteljica se je preizkusila kot skiperka. Morje je bilo zelo razburkano in doživeli smo jadranje v pravem pomenu. Sledilo je kopanje v prekrasnem zalivu in jadranje do Milne. V Milni smo imeli prost večer za pohajkovanje. Vsako jutro in vsak večer smo opravili tudi trening, saj so učenci športniki in so želeli ostati v stiku s fizično vadbo. Prav tako nismo pozabili na šolo in učenci so si sproti prepisovali šolsko snov.

Po Milni je sledilo jadranje do naše matične marine Kaštel Gomilice. Skiperka je bila Lina in delo je opravila z odliko. Naš Nejc je bil desna roka skiperjev in še dobro, da smo ga imeli, saj je marsikdaj rešil kakšno zagato. Še posebej dobro mu je šlo pri vezanju jadrnice ob prihodu v marino (žargonsko – muring).

Ko smo prišli v Kaštel Gomilico, je sledil krst, ki je bil zabaven, a predvsem moker. Sledil je nočni ogled Splita.

Na naš predzadnji dan smo si ogledali obzidje Kaštilac v Kaštek Gomilici, ki je služilo za obrambo pred Turki. Dan smo izkoristili tudi za odhod na igrišče osnovne šole v Kaštel Gomilici, kjer smo igrali košarko. Po 3 urah nam je bilo že pošteno vroče, zato smo se šli kopat v sosednji Kaštel Kambelovac, kjer smo si privoščili tudi slastno kosilo. Po kosilu smo se odpravili proti jadrnici, da smo opravili še zadnje jadranje. Jadrali smo vse do ladjedelnice Split, kjer smo si, dokaj od blizu, ogledali največjo luksuzno jadrnico na svetu Golden Horizon, ki bo sredi oktobra izplula na Karibe. Na poti nazaj pa smo doživeli zelo močne valove in še močnejši veter, da nam je kar malo nagnalo strah v kosti. Vse smo odlično zmanevrirali in varno prijadrali v Kaštel Gomilico. Zadnja noč je bila mirna, saj smo bili utrujeni. Ob glasbi in plesu smo se malo zabavali in nato zaspali.

Zadnje jutro je sledilo pakiranje in pripravo jadrnice na predajo. Bilo smo zelo žalostni, saj smo si vsi želeli našo jadralno dogodivščino podaljšati. Ker smo bili pridni in hitri ter imeli neizmerno željo po morju, smo se še, pred kosilom, na hitro skopali ter ujeli še zadnje tople sončne žarke in čisto, toplo morje. Po kosilu smo se, z avtobusom, odpravili proti Mariboru.

Strnitev občutkov: za vse enkratna in zelo zanimiva ter poučna izkušnja. Čeprav smo bili ves čas v mehurčku na naši jadrnici, smo kljub temu spoznali različnost in drugačnost v pravem pomenu. Vse nam je služilo: od vremena, temperature morja in vetra do dobre volje, dobre družbe in spoznavanja prečudovitih mest. Imeli smo se super in z veseljem bi izkušnjo ponovili.

Zapisala: vodja odprave Osibova Monika Biderman